Avtor prispevka: Izidor Gašperlin
Vir: Knjiga Striptiz v dvoje
Fotografija: Na koncu sveta, Škotska 2010, (c) Izidor Gašperlin
Najprej bodite všeč sebi. Če si niste všeč v ogledalu drugega, se poskusite v odnosu pokazati drugače. Če vam ne uspe, dopustite možnost, da ima ogledalo morda prav. Drugega ne moreš spremeniti, imaš pa pravico pričakovati, da se spreminja, raste z zahtevami odnosa. Če ni te pravice, tudi ni dolžnosti, da se sam spreminjaš.
Od partnerja ne moremo pričakovati nemogočega. Z njegovimi prekratkimi nogami ali rjavimi očmi se boste morali prej ali slej sprijazniti. Tudi osebnost in karakter se ne dasta spremeniti. Za zadovoljstvo v odnosu je sprejemanje omejitev vsaj tako pomembno kot pripravljenost za spremembe.
Kaj lahko v odnosu sploh spreminjamo? Tudi pri najbolj prizadevnih partnerjih pogosto opazim to temeljno zmedo. Zavedata se, da morata nekaj spremeniti, ne vesta pa, kaj, in še manj, kako naj se tega lotita.
V odnosu lahko spreminjamo način, kako vidimo in doživljamo drugega ter kako se nanj odzivamo. Partner na to, kako ga doživljamo, vpliva s tem, da preneha z odzivi, ki so jasno napačni (npr. nasilje, prevare, pretirano ljubosumje). Lahko se prilagodi in preneha s tem, kar morda zanj ni tako zelo pomembno in nima nobene koristi za odnos ali po nepotrebnem prizadeva drugega. In to je bolj ali manj vse.
Od tod naprej je na nas, da raziščemo, zakaj nas kaj moti in zakaj se tako močno odzivamo. Vzroki so vedno skriti v minulih izkušnjah. Partner samo pritiska na gumbe, ki sprožajo njihovo prebujanje in ponavljanje. Dviga pokrov skrinje, pod katerega smo skrili pretežke izkušnje in čustva. Več bomo zmetali iz te skrinje, manj burni bodo naši odzivi in lažje bomo zdržali s partnerjevo nepopolnostjo. Pogovor bo manj naporen, v njem bomo lažje vztrajali.
Se vam zdi to, da lahko vplivate le na svoje doživljanje partnerja in odzivanje nanj, premalo? Verjemite, da boste imeli s tem dela več kot dovolj za celo življenje.
Še tako močna ljubezen ima svoje meje. Ne moremo se toliko spremeniti, kot bi želeli sami, še manj toliko, kot bi želeli drugi. Pravilna izbira partnerja je zato ključna za dober odnos. Zgrešene izbire kasneje ni mogoče popraviti. Lahko ostaneta skupaj, a s stalnim občutkom podhranjenosti in neizživetosti. K sreči ni treba, da vesolju ukradete edino dušo dvojčico. Primernih kandidatov je neprimerno več, kot bi si mislili.
Privlačnost, ujemanje v spolnosti, skupne vrednote in zanimanja so edine nujne sestavine za dober partnerski koktajl. Ni jih mogoče umetno ustvariti, ni ga truda in ljubezni, ki bi to zmogla. Zato ljubezni namenoma nisem dodal v mešalnik. Iskanje ravnovesja v odnosu brez teh sestavin sčasoma postane prevelik napor brez pravega oddiha.
Vsak ima tudi svojo senčno stran. Nasilje, čustveno izsiljevanje, alkoholizem in druge zasvojenosti, pomanjkanje odgovornosti, perfekcionizem, lenoba, napuh, pritoževanje, igranje žrtve, lažna skromnost, puhlost, površnost, vsevednost, zanemarjenost, nezvestoba, težave s potenco, pomanjkanje želje po spolnosti, pretiran strah pred bližino, preganjavica, fobije … Za trajno nezadovoljstvo v odnosu je lahko dovolj že samo ena partnerjeva lastnost, s katero ne zmorete shajati. Le ena, ki vas tako ovira, da vam ob njem ni varno ali dovolj udobno. Ob vsem pozitivnem ujemanju se bo vajina pot zaključila v enem od kraterjev na temni strani meseca. Partnerjevi ali vaši.
Nobene od naštetih pomanjkljivosti se ni mogoče znebiti na hitro. Potrebna so dolga leta odločnosti in naporov – še prej pa nekaj direktnih čelnih življenjskih udarcev. Zato se zavežite s partnerjem, s katerim lahko shajate že s takim, kot je. Ne poročajte se z iluzijo, da ga bo vaša ljubezen v kratkem in močno spremenila.
(Odlomek iz knjige Striptiz v dvoje)