Avtor prispevka: Izidor Gašperlin
Vir: Časopis Nedelo
Fotografija: Kam?, Planinsko polje, 2010 (c) Izidor Gašperlin
Znašel sem se v stiski, zato se obračam na vas. Z ženo sva skupaj deset let in imava lahko rečem kar nadpovprečen zakon, če sodim po najini okolici. Oba sva v zgodnjih tridesetih in imava urejeno družinsko življenje. V vseh teh letih sva se v spolnosti zelo dobro ujemala in nisva zapadla v monotonijo. Se je pa zapletlo v zadnjem letu, ko sem jaz začel izgubljati željo po prigovarjanju žene v raznoliko spolnost. Imava nekaj erotičnih pripomočkov, ki sva jih v zadnjih štirih letih uporabila vsega skupaj največ šestkrat in še to vedno na mojo željo. Poskusila sva seksati tudi na različnih krajih, obiskala sva celo swinger klub in nad vsem tem je v pogovoru kazala navdušenje, ampak spet sem jaz bil tisti, ki je moral načet pogovor o vsem tem in dati predlog za izvedbo. Skratka – vse kar sva eksperimentirala, je zrastlo na mojem zeljniku. Sčasoma sem ugotovil iz njenih besed in vedenja, da vse to dela zaradi mene, ker me ljubi in mi je tudi s tem želela to pokazati. Da jo je bilo strah, da bi se sicer ločil in jo zapustil. Vse to poskušam razumeti, vendar pa je zdaj pri meni prišlo do težave, da se počutim, kot da jo silim v nekaj česar noče, kljub temu da mi je večkrat zatrdila, da tudi ona uživa v vsem novem.
Že več mesecev razmišljam o tem, kaj lahko storim, da bi ona imela isti nivo zanimanja za spolnost kot jaz. O tem sva se že pogovarjala več kot enkrat in sem ji povedal, da me to moti in potem se za nekaj dni spremeni na bolje, potem pa vse skupaj spolzi nazaj v rutino. Seks je ne zanima več kot tistih enkrat na teden v spalnici, mene pa ta rutina ubija. Pogovor ni pomagal, jaz pa več nimam moči, da bi se trudil za oba. Resnično pa ženo ljubim in si nikakor ne želim, da bi se najin zakon končal. Prosim, svetujte mi.
Ludvik
Odgovor:
Načeloma se lahko strinjam s tem, da je v odnosu dveh, torej tudi v spolnosti, dovoljeno vse, s čimer se oba strinjata. Vendar pa vse, kar je »dovoljeno« in s čimer se oba »strinjata«, ne pomeni nujno tudi, da je koristno za odnos. Sploh, če si partnerja želita, da bi ta odnos šel v smer razvijanja intimnosti. V vajinem primeru se mi močno zbuja dvom ali se žena intimno res strinja z vsem, na kar pristane. Si glede tega sploh upa naliti čistega vina? Bolj se mi zdi, da vam dela usluge in sodeluje pri vašem eksperimentiranju bolj zato, ker jo je strah, kaj bo, če odkloni. Če še enkrat preberete svoje vprašanje, ste podobno ugotovili že sami in pravite, da jo poskušate razumeti. Jo res? Ker takoj potem nadaljujete, kot da gre samo za (njene) nadležne muhe, ki jih je samo treba odgnati in bo vse spet v najlepšem redu. Bo res? Za koga?
Sprašujete, kaj lahko storite, da se vaš zakon ne konča. Upam, da bo ta moj odgovor prišel do vas tako, kot je mišljen. Predlagam vam namreč, da vprašanje naslovite na svojo ženo. Točno tako, kot ste ga zapisali tukaj: »Nimam več moči, resnično te ljubim in ne želim, da se najin zakon konča. Prosim … mi lahko pomagaš?« Odgovore bosta lahko našla samo skupaj z ženo, saj so samo vajini. Bi vam pa namignil, da je partnerski odnos veliko več kot samo spolnost. Zato bi vam toplo priporočil, da na začetku vajinega pogovorjanja teme o spolnosti odrineta povsem na stran. Mislim, da vajine resnične in najgloblje težave nimajo kaj dosti opraviti s spolnostjo. Ob tem poskušajte dati na stran vsaj nekaj vašega egoizma in vprašajte ženo, česa si pa ona želi oziroma kaj pogreša v vajinem odnosu. Torej v odnosu nasploh in ne samo v spolnosti! Brez obremenjevanja z vami, česa si vi želite in v kakšnih stiskah ste, ker tega ne dobite.
Če vas bo vse to iskreno zanimalo in če boste pripravljeni prenesti odkrit odgovor, vam bo morda celo upala povedati. Ko se bo žena ob vas začela počutiti bolj varno, želeno in sprejeto taka kot je, tudi brez raznovrstnega eksperimentiranja, potem je precej več možnosti, da se bo med vama spontano kaj spremenilo tudi v spolnosti. Še posebej, če si bo žena upala odkrito spregovoriti, česa si želi in česa ne. Tudi v spolnosti imajo usluge svoje meje. Mogoče se žena svojih resničnih želja še ne zaveda, se jih pa vsekakor »zaveda« njeno telo, ki očitno vedno bolj odreka poslušnost in sodelovanje v vašem »eksperimentiranju«. Preprosto – ker si želi nečesa drugega. Česa? To vam lahko odgovori samo žena. Če je oziroma bo najprej zmogla odgovoriti sebi in potem zbrala dovolj poguma, da pove še vam.
Želim vam, da vas žena čim prej začne zanimati kot celovita osebnost, da vsaj poskusite dati njenim željam enako težo kot svojim. Dajte ji možnost, pomagajte ji, da se nauči vsaj kdaj sebe dati na prvo mesto. Sebe z vsemi zadržki, strahovi, bolečinami, željami, hrepenenji, strastmi – kot tudi odpori in sramom. Morda ob vsem tem tudi sami presenečeni ugotovite, da vam ne manjka le pogostejša in bolj raznolika spolnost. Da vam morda manjka nekaj precej drugačnega, globljega, kar zaman iščete v spolnosti – ker tam tega sploh ni moč dobiti. Nekaj, za kar še sploh ne veste, da obstaja, žal pa to iščete na načine, ki vas ženejo v povsem nasprotno smer – stran od vaših resničnih želja in potreb. Če to drži, vam še tako pogosto in drzno eksperimentiranje ne bo dalo tiste resnične potešitve, ki jo iščete. In v tem se najbolj verjetno skriva razlog, da ste obtičali. Najprej vi kot človek in kot moški. Težave in praznina v odnosu z ženo pa so zgolj posledica te vaše temeljne izgubljenosti. Seveda ukvarjanje s posledico namesto z vzrokom žal ne bo ničesar rešilo.
Kot vedno v vseh težavah v partnerskih odnosih je pogovor začetek iskanja rešitve. Očitno precej drugačen pogovor, kot ste ga poskušali do zdaj. Iz preprostega razloga, ker sedanji način ni dal nobenih koristnih rezultatov. Prej nasprotno. Ko boste našli vsaj priblližno pravi način, se bo žena odzvala. Če vam je res do tega, da izboljšate vajin odnos in ohranite zakon, boste morali odmakniti plašnice z vaših oči ter na ženo in vajin odnos pogledati z bolj široko odprtimi očmi. Predvsem pa z zavedanjem, da so ženine želje in ne-želje ravno tako pomembne kot vaše. Dokler tega ne zmorete in kvaliteto odnosa egoistično ocenjujete samo skozi lastno zadovoljstvo in potešitev v spolnosti, se težko strinjam z vami, da je vajin zakon »nadpovprečen«, kot se vam je zapisalo. Da bi lahko postal tak, verjamem, da bosta morala z ženo eksperimentirati in vztrajati še v marsičem drugem kot le v spolnosti.