Avtor prispevka: Izidor Gašperlin
Vir: Časopis Nedelo
Fotografija: Nad meglicami, Toskana - Italija 2013, (c) Izidor Gašperlin
Včeraj sva s fantom praznovala obletnico in pogovor je nanesel na moško-žensko razmišljanje. No, zame predvsem moško. Fant mi je povedal, da me ima zelo rad in sem mu privlačna, da pa so mu privlačne tudi druge ženske, a da je to povsem normalna moška lastnost. Da gre za biološko naravnanost, genetsko pogojeno “potrebo” moških po razmnoževanju, da pa tu niso vpletena čustva, temveč nagonska reakcija na lepo žensko telo. Če bi bil samski, bi verjetno stopil v akcijo, a ima mene, me ima rad, me spoštuje, po drugi strani pa tudi vse, kar potrebuje, dobi v najini vezi, zato nima nobenih teženj po tem, da bi flirtal, zapeljeval ali celo kaj konkretnega poskusil kje drugje. Vprašala sem ga, ali kdaj ob kaki pomisli, da bi poskusil z osvajanjem, če midva ne bi bila v vezi, pa je rekel, da ja, vendar pa gre zgolj za misel, ne pa za željo in ne za obžalovanje, da je v vezi in zato ne more tega narediti.
Meni pa vse to ne gre v račun. Kako naj se pomirim? Prav bedno se počutim, ko se zavem, da dnevno srečuje dekleta in se mu “dogaja” ob njih. Zakaj je sploh z mano, če v drugih vidi toliko “potenciala”? Kaj je potem sploh smisel veze? Ne, ni to, da sta dva rada skupaj – ker to sta lahko tudi prijatelj in prijateljica, ki si popolnoma zaupata in imata veliko skupnega. Kaj potem sploh druži dva? Želja po nadaljevanju vrste? Kaj pa, če si ne želiva otrok? Zakaj sta dva sploh skupaj? Kaj pa, če sploh nimaš partnerja? Ali potem ne moreš osebnostno zrasti?
Lena
O:
V svojem odgovoru bom izhajal iz tega, da je res tako, kot vam zagotavlja vaš fant. Če sem prav razumel, mu glede tega tudi vi zaupate. V vsakem primeru je pozitivna njegova odkritost, ki v podobnih primerih ni ravno vrlina. Tako pri moških, kot pri ženskah. Zato več pozornosti vašim vprašanjem, ki se nanašajo na »nekaj več« med dvema, v čem je smisel, zakaj in kdaj sta dva več kot samo prijatelja.
Naj za začetek posplošeno napišem, da z vašim fantom ni nič narobe. Na to, kako na nas vpliva nasprotni spol, nimamo kaj dosti vpliva. Vsaj direktnega ne. Notranji vzgibi, če želite tudi nagoni, delujejo precej neodvisno od naše volje. Zanikanje, mižanje ali celo morebitno siljenje v drugo smer ne bi prineslo kaj dosti koristnih posledic. Prej nasprotno. Praktično edino, kar nam ostaja in na kar imamo vpliv, je, kaj bomo s to prebujeno privlačnostjo naredili. Stavek vašega fanta »Če bi bil samski, bi verjetno stopil v akcijo, a ima mene, me ima rad, me spoštuje…« kaže na tovrstno zrelost. Kaže na to, da mu pomenite neprimerno več kot druge ženske, ki nanj vplivajo, kakor pač vplivajo. In ravno v tem se skriva eden od odgovorov na vaša vprašanja. Fant se je zaradi tega, kar mu pomenite, pripravljen odpovedati marsičemu mamljivemu, kar bi prizadelo vas in verjetno tudi njega. Zanj očitno ni edini smisel partnerske zveze samo (seksualna) privlačnost in “hormonsko dogajanje”. Če damo na stran željo po otrocih oziroma po nadaljevanju vrste, ki je vgrajena v naše gene, kaj je tisto, kar odnos dveh dvigne nad vse ostale odnose? Osnovne tri lastnosti takega odnosa so zaupanje, sočutje in pogrešanje. Te tri lastnosti že vodijo k graditvi intimnega odnosa. Da tak res postane in ostane, sta potrebni še pripadnost in skrb. Želiva biti skupaj, (čustveno) si pripadava, spuščam te v svoj prostor in želim si, da me ti v svojega. Zvest ti bom in želim, da si tudi ti meni. Skrbi me zate, želim vedeti, kje si, pogrešam te. Šele s pripadnostjo in skrbjo odnos postane veliko več od čustvenega ali hormonskega odzivanja. Za oboje, pripadnost in skrb, je potrebna odločitev. Ta brez volje in vztrajnosti ni kaj prida vredna. Tudi takrat ko morda vse izgleda brezupno in tudi ko se morda pojavi še kdo drug, ki nas nepričakovano in močno očara.
Zakaj biti z nekom skupaj, je torej predvsem odločitev. Vsak se odloča zase, vsak mora sam najti smisel vztrajanja v intimnem odnosu. Kjer ni smisla, tudi ni vztrajanja. Najti in izčistiti tak smisel običajno ni prav enostavna naloga. Če se vrnem k prvotnemu vprašanju »zakaj biti z nekom skupaj«, je v osnovi odgovor dokaj enostaven. To je daleč najboljši način za osebno rast. Napredovanje je najhitrejše ob intimnem partnerju in seveda kasneje ob otrocih. Brez njih zelo težko pridemo do svojih najtemačnejših soban, ki jih je treba osvetliti. Brez partnerja ali svoje nove družine smo prikrajšani za veliko situacij in priložnosti, ki bi nas silile, da se dotaknemo najglobjih delov svoje (pod)zavesti. Le tak dotik omogoča spremembe v naših temeljih. Seveda boste lahko osebno rasli tudi sami oziroma v odnosih z drugimi ljudmi. Ne boste pa imeli tako intenzivnih in dobrih pogojev za »trening«. Ob partnerju in otrocih bi bili prislijeni »trenirati« tudi, ko se vam ne bi dalo in tudi tisto, kar vam tudi malo ni všeč. V ostalih, manj pomembnih odnosih, se je bistveno lažje umakniti ali pa moteče ljudi enostavno pospraviti iz svojega življenja. Če boste ostali sami, boste po eni strani prikrajšani za kopico izkušenj, po drugi pa boste morali v svojo osebno rast vložiti bistveno več volje in samodiscipline. Vendar, kot povsod v življenju, jasnega pravila ni. Lahko se vprašamo, v čem je z vidika osebne rasti npr. na boljšem ženska, ki v nedogled, vdana v usodo, vztraja ob alkoholiku. Je zanjo res koristno, če vztraja v tej izkušnji? Bi bilo morda bolje, da jo nemudoma in za vsako ceno zapusti in tvega, da ostane sama? Težka vprašanja in še težji odgovori nanja. Kot jih bo morala najti ta gospa sama, jih boste morali tudi vi zase. Ne bi želel vplivati na vaše odločitve, bi vam pa vseeno namignil, da zaljubljenost oziroma privlačnost ni pogoj za začetek uspešne partnerske zveze. Par, ki je brez zaljubljenosti začel zvezo, lahko zgradi bolj zadovoljujoč odnos, kot dva »na smrt« zaljubljena. Prezahtevnost in prekritičnost do nasprotnega spola pa sta med najpogostejšimi načini, s katerimi zamaskiramo naš strah pred bližino. In pričakovati od partnerja, da boste samo vi do konca življenja edina ženska, ki ga bo privlačila in vznemirjala, se meni zdi precej prezahtevno. Pa vam?