Avtor prispevka: Izidor Gašperlin
Vir: Časopis Nedelo
Fotografija: Spirala življenja, Ljubljana, 2010 (c) Izidor Gašperlin
Več let sem v zvezi s poročenim moškim. Že od samega začetka je zatrjeval, da žene ne ljubi več, da je z njo samo zaradi otrok. Obljubljal je, da se bo ločil in zaživel z mano. S to odločitvijo je stalno odlašal. Ko sem že obupavala in resno razmišljala, da zvezo prekinem, je ženi povedal za najino zvezo. Žena je ponorela in zahtevala ločitev in pri tem tudi vztrajala. Čakala sem in poslušala njegovo tarnanje in upala, da se bo po ločitvi preselil k meni. Vendar se je odločil, da se preseli v svoje stanovanje. Češ, da rabi še nekaj časa, da preboli vse skupaj. Skoraj vsak stavek je začenjal in končeval z otroki. Kako mora zaradi njih še to in ono. Še vedno se vrača k svoji družini in bivši ženi, ki mu to brez težav omogoča. Menda zaradi otrok. Jaz pa čakam. Še vedno. Počasi zgubljam upanje, da bo kdaj drugače. Vem, da bi morala nekaj ukreniti, se odločiti. Ga morda celo pustiti. Ampak kar ne morem. Če se je že ločil, potem je verjetno smiselno še malo vztrajati. Sem premalo tolerantna do njega, ker ne razumem, kako mu je težko zaradi otrok in kako se trudi zmanjšati škodo, ki jim je bila narejena? Ali me preprosto samo meče na finto. Začel je celo hoditi k terapevtu. Kaj menite?
Maja
Odgovor:
Če v miru in dobro pogledate, se ni kaj dosti spremenilo. Vaš moški je še vedno v odnosu z obema: z vami in bivšo ženo. Res je, da je ločen in da živi v svojem stanovanju. Vendar do tega ni prišlo po njegovi odločitvi, ampak se je tako odločila njegova žena. Ker se sam ni zmogel odločiti, je na nek način ves čas čakal, da se bo odločila ena od vaju. Ko se je (njegova žena), te odločitve ni zmogel prenesti. Že to, da se ni sam in takoj preselil k vam, je bil jasen znak, da je še vedno v izjemno močni čustveni zvezi z bivšo ženo in svojo družino. Težko verjamem, da je ženi povedal za afero z vami, ker je s tem želel dokončno rešiti kolobocijo, v katero se je zapletel. Bolj verjetno se je za to odločil iz stiske, iz katere ni videl izhoda. Ko ni zdržal več, je pač povedal svoji ženi in nanjo tako prenesel večino svojega bremena. Njemu se ni bilo treba več odločati, zdaj je bila na vrsti žena, ki se je odločila, kot se je. Toda, kot sem že napisal, se ni nič kaj dosti spremenilo, oziroma se je samo na videz. Vsi trije še naprej veselo vrtite vaš trikotnik. Moški na varnem v svojem stanovanju, kjer si lahko sem ter tja odahne od obeh. Bivša žena mu še naprej omogoča stike in sta morda zdaj celo bolj pristno v odnosu, kot sta bila pred ločitvijo. Vi ga pa še kar vdano čakate in se celo ukvarjate z mislimi, če ste premalo tolerantni glede njegovih stikov s prvotno družino. Če se je resnično ločil, potem njihove družine v bistvu ni več. Sta samo še starša, ki naj bi imela med sabo odnos, ki se tiče predvsem, če ne samo še usklajevanja glede starševstva. Ob tem so še odnosi med posameznim staršem in otroki. Če se med njimi dogaja kaj dosti več od tega (lahko samo ugibam), potem gre za ločitev samo na papirju, vi pa ste ne samo preveč tolerantni, ampak morda celo kar preveč naivni.
Kakor koli že, ostaja dejstvo, da se vaš moški še kar ne more odločiti, vi ga pa čakate iz takih in drugačnih razlogov že dolga leta. In ga boste po vsej verjetnosti še naprej, saj je težko verjeti, da se bo odločil on. Zakaj? Ker mu tako, kot je, verjetno trenutno povsem ustreza in spet čaka. Čaka lahko in tudi verjetno bo, dokler mu bosta to obe omogočali. Da čaka on, je torej na nek način razumljivo. Toda zakaj in na kaj čakate vi? Časa za njegovo odločitev je bilo že več kot dovolj. Če se ni zmogel odločiti do zdaj, se bo zelo težko tudi v prihodnje. Ali vas »meče na finto«, kot pišete, ne vem. Vsekakor meče na finto sebe. Koliko je obisk terapevta samo še ena megla, ki bi zastrla vaš pogled, tudi ne vem. Ali pa morda čaka, da mu bo terapevt dal čudežni odgovor, kako naj se odloči. Nobena terapija mu ne bo pomagala, da se odloči. Terapija mu bo kvečjemu pomagala, da zdrži pri svoji odločitvi, toda šele ko jo sprejme. Oziroma ko se zave, da jo je sprejel. Ker on jo, kot izgleda, že je: ne more od svoje (bivše) žene. To pomeni, da se je odločil zanjo. Ampak v tem vašem trikotniku očitno nobeden tega ne sme videti. Če bi videl to vaš moški, bi to zahtevalo, da takoj in povsem prekine odnos z vami. Če bi to videla njegova bivša žena, potem bi si morala priznati, da je bila ločitev samo farsa in bi morala požreti kar nekaj svojega ranjenega ponosa. Če bi videli vi, bi morali sprejeti, da ste toliko časa čakali zaman. Resnično vam želim, da so tile stavki prekruti in da sem se zmotil. Jaz lahko samo ugibam, vam pa ni treba in tudi skrajni čas je, da nehate. Verjetno bi v tej situaciji bilo koristno vašega moškega postaviti pred jasno dejstvo, naj se odloči med vami in bivšo ženo. Ne gre za odločitev med vami in družino, ki je zaradi ločitve naj ne bi bilo več. Ne gre za odločitev med vami in njegovimi otroki, saj bodo ti za vedno njegovi. Preprosto samo med vami in bivšo ženo. Dokler se ne odloči, bi bilo modro z njim prekiniti vse odnose in kontakte. Seveda s tem tvegate, da mu boste dali izgovor, da se bo lahko »odločil« za svojo bivšo ženo. Toda s tem v resnici ne tvegate čisto nič drugega kot to, da boste razbili svoje iluzije.
Nekdo v tem trikotniku bo moral narediti konec temu hecanju. Vem, da vas je strah, toda verjetno je edini način, da »dobite« svojega moškega, da se mu začasno odpoveste. Če pa se bo to začasno spremenilo v trajno: potem tega moškega nikoli niste imeli in nikoli ni imel resnih namenov biti z vami. Če to drži, ali bi res pristali na to, da bi bil z vami samo zato, ker bi ga žena dokončno napodila. Si predstavljate s kakšnim bremenom bi začela vajin odnos? Želim vam, da zberete dovolj poguma, da se nehate ukvarjati z njegovimi krizami in težavami, ampak se posvetite svojim. Se bojim, da ste že kar nekaj časa do vratu v njih. Zato ukrepajte čim prej – namesto vas in za vas nihče ne bo naredil nič.