Avtor prispevka: Izidor Gašperlin
Vir: Knjiga Striptiz v dvoje
Fotografija: Na cilju, ZDA 2023, (c) Izidor Gašperlin
Ljubezen si razložite in jo tudi izkazujte po svoje. To je povsem vaša oziroma vajina stvar. Ko pa ljubezen trči v konflikt s pristnostjo in pričakuje, da se ta prikloni in umakne opevani visokosti, je čas za ponovni razmislek o vaši definiciji ljubezni. Zame dileme ni. V sporu med pristnostjo in ljubeznijo bom vedno dal prednost prvi. Pristnost lahko obstaja tudi brez ljubezni. Ljubezen brez pristnosti je samo beseda.
Pristnost je pogoj za nastanek bližine. V zaljubljenosti nismo pristni, zato je podobno nepristna tudi bližina. Gre za iluzijo bližine med dvema, ki poskušata biti taka, kot si želita oziroma mislita, da bi morala biti. Prava bližina se bo začela prebujati, šele ko jo bosta začela graditi taka, kakršna v resnici sta. Z vsemi svetlimi lastnostmi ter črnimi in sivimi pegami.
Obratno pa ne velja. Bližina ni nujno potrebna za pristnost. Če koga zadržimo na zunanjem robu svojih krogov intimnosti, smo lahko z njim bolj pristni kot z nekom, ki smo ga spustili čisto blizu. Prav to uravnavanje bližine nam omogoča pristnost v odnosih.
Ko druge spustimo bližje, kot si želimo ali zmoremo, izgubljamo pristnost. Enako, ko jih držimo na večji razdalji od želene. Pristnost izhlapeva, ko iz odnosa želimo narediti več, kot je, ali se pretvarjamo, da nam pomeni manj, kot nam. Če si lažemo, koliko nam kdo pomeni, smo nepristni. Če si to priznamo, a smo iz strahu pred zavrnitvijo previdni v izražanju svoje naklonjenosti, ostajamo pristni. S tako držo ne moremo škoditi sebi niti odnosu. Je pa res, da morda iz njega ne bomo dobili vsega, kar bi lahko.
Zakaj je bližina nevarna? Z vstopanjem v intimni odnos se delno odrekamo nadzoru nad svojim življenjem. Ne bomo več mogli početi vsega na svoj način. Vstop drugega v naš intimni krog se nas bo dotaknil in nas za vedno spremenil. Spustiti nekoga blizu daje možnost, da nas ta osreči, a tudi rani bolj kot kdor koli drug. Ni bližine brez predanosti, zaupanja in odprtosti. Zraven spada tveganje, da bo drugi to izkoristil.
Vsak poskuša ohraniti prostor, ki ga potrebuje, da se počuti varnega. Ko nam to ne uspe, običajno sprožimo prepir, da odženemo partnerja na varno razdaljo. Če se sprašujete, zakaj počnete, kar gre na živce celo vam, imate zdaj logično pojasnilo. Iz istega razloga tudi partner počne kaj drugega, čeprav ste ga že tisočkrat prosili, naj neha. Ko sta si partnerja preblizu ali sta si predolgo blizu, se v enem sproži notranji potres. Partnerja doživlja kot izvor in epicenter potresa, zato ga želi odstraniti. Drugačne rešitve ne bo zmogel najti, dokler se ne zave, da je epicenter že dolga leta v njem.
Partnerski odnos se od drugih loči po večji intimnosti. Več je je, iz globljih korenin se napaja. Čisto na koncu so skupne z našo prvotno navezanostjo na starše. Kjer so prepletene s prijetnimi izkušnjami, nam bo v odnosu lepo in bližina ne bo ogrožajoča. Ko pa se korenine zdajšnje in nekdanje navezanosti srečajo z neprijetnimi ali bolečimi izkušnjami, se bodo prebujala zelo močna čustva. Od tod izvirata eksplozivnost in silovitost v partnerskem odnosu.
Partnerja se vsak dan posebej odločata, ali bosta intimni stik uporabljala za celjenje ali za ponovno odpiranje ran. Če se bosta odločila za prvo, se zdravilnosti njunega odnosa ne bo mogel približati noben drug odnos.
Uravnavanje bližine v intimnem delu partnerskega odnosa in sposobnost sklepanja kompromisov v »tehničnem« delu odnosa sta ključna za trajno ohranjanje ravnovesja v odnosu.
(odlomek iz knjige Striptiz v dvoje)